Glede na to, da ima vsak svoj okus, se najde tudi kdo, ki mu od vsega najbolj prija klavirska harmonika. Značilno za take vrste harmonike je to, da ima črno-bele tipke, ki so zelo podobne kot tipke na klavirju, sestavlja pa jo še meh ter druga stran, kjer se nahajajo basovski gumbi. Klavirska harmonika se je začela pojavljati okoli konca devetnajstega stoletja. Kot smo že omenili, jo sestavljajo črno-bele tipke, katerih osnova za izdelovanje je lahko navaden les, lahko pa so tudi koščene. Čar harmonike je v tem, da zrak dovajamo s pomočjo meha. S tem pa se uravnava tudi glasnost zvoka, kar s pritiskom na tipke ne moremo uravnavati. Klavirska harmonika je značilna po tem, da ima registre. Ponavadi štejejo od 2 pa do 16. Ta vrsta harmonike ima na levi strani kar od 40 pa do 120 basnih tipk, kar pripomore k temu, da je lahko zelo težka. Ohišje je ponavadi iz lesa, zgoraj in spodaj pa ima skoraj vedno pasove za zapenjanje meha. To harmoniko se lahko igra tako samostojno kot v orkestru, in je med glavnimi inštrumenti med alpskim stilom narodnozabavne glasbe.