Klavirska harmonika

Glede na to, da ima vsak svoj okus, se najde tudi kdo, ki mu od vsega najbolj prija klavirska harmonika. Značilno za take vrste harmonike je to, da ima črno-bele tipke, ki so zelo podobne kot tipke na klavirju, sestavlja pa jo še meh ter druga stran, kjer se nahajajo basovski gumbi. Klavirska harmonika se je začela pojavljati okoli konca devetnajstega stoletja. Kot smo že omenili, jo sestavljajo črno-bele tipke, katerih osnova za izdelovanje je lahko navaden les, lahko pa so tudi koščene. Čar, ki ga ima klavirska harmonika je v tem, da zrak dovajamo s pomočjo meha. S tem pa se uravnava tudi glasnost zvoka, kar s pritiskom na tipke ne moremo uravnavati. Klavirska harmonika je značilna po tem, da ima registre. Ponavadi štejejo od 2 pa do 16. Klavirska harmonika ima na levi strani kar od 40 pa do 120 basnih tipk, kar pripomore k temu, da je lahko zelo težka. Ohišje, ki ga ima klavirska harmonika je ponavadi iz lesa, zgoraj in spodaj pa ima skoraj vedno pasove za zapenjanje meha. Klavirska harmonika se lahko igra tako samostojno kot v orkestru, in je med glavnimi inštrumenti med alpskim stilom narodnozabavne glasbe.

Primer klavirske harmonike izdelovalca PIGINI.